Nezavedno je kot ocean, poln skritih zakladov. A le globina tega sprva neznanega sveta daje priložnost, da podamo roko lastni resnici.
PSIHOANALITIČNA PSIHOTERAPIJA IN PSIHOANALIZA
Psihoterapija
Psihoterapija je proces, ki posamezniku preko pogovora pomaga pri razreševanju svojih težav in globljemu spoznavanju samega sebe, kar vodi v večji občutek notranje svobode.
Psihoanalitična psihoterapija in psihoanaliza
Teorije, ki oblikujejo psihoanalitični pristop poudarjajo, da na naše trenutno čustvovanje, vedenje, medosebne odnose in težave vplivajo naše zgodnje izkušnje iz otroštva in odnosi z nam pomembnimi osebami. Ker vsaka globlja sprememba potrebuje svoj čas, je psihoanalitična psihoterapija poglobljen in dolgotrajen proces, ki je usmerjen v raziskovanje in ozaveščanje nezavednih vzorcev in notranjih konfliktov. Poleg ozaveščanja nezavednih vsebin, psihoanalitična psihoterapija omogoča njihovo čustveno predelavo, rezultat česar je odprava simptomov, ki so osebo pripeljale v psihoterapevtski proces. Vse to pa se dogaja znotraj varnega in zaupnega terapevtskega odnosa, ki klientu ponudi korektivno (drugačno) izkušnjo.
Kako poteka?
Psihoterapevtski proces poteka enkrat tedensko, na isti dan in ob isti uri. Klasično analitični proces lahko poteka tudi večkrat tedensko.
Pri svojem delu izhajam iz pridobljenega teoretičnega znanja, iz lastne večletne izkušnje individualne psihoanalitične psihoterapije in iz globoke vere v to, da ima vsak izmed nas v sebi potencial za spremembo. V terapevtskem odnosu, v katerem v klientovem tempu skupaj raziskujeva njegove spomine, izkušnje in doživljanje, pa poiščeva pot, da se ta potencial izrazi.
Pri čem psihoanalitična psihoterapija lahko pomaga?
Depresivnosti, pomanjkanju energije ali življenjskega smisla
Slabi samopodobi in občutkih manjvrednosti
Občutkih tesnobe, zaskrbljenosti in paničnih napadih
Težavah v medosebnih odnosih (strah pred odnosi, občutek odvisnosti od drugih, strah pred zapuščanjem)
Nespečnosti in kronični utrujenosti
Izgorelosti, perfekcionizmu in deloholizmu
V primeru izgube in pri procesu žalovanja
Pretiranih občutkih krivde, sramu in praznine
Motnjah hranjenja
Ostalih težavah na področju duševnega zdravja
Pomembnih življenjskih odločitvah in spremembah
Samospoznavanju, globlji osebnostni spremembi in posledični višji kakovosti življenja