KO NAS JE STRAH, DA BI OSTALI SAMI
Strah pred zapustitvijo je normalen del človeške izkušnje. Povsem običajno je, da ne želimo ostati sami in da nas skrbi, da bi izgubili kar nam je pomembno. Težava pa nastane, če je strah pred zapustitvijo s strani drugih intenziven, dolgotrajen ali začne vplivati na odnose in kvaliteto našega življenja. V takšnih primerih je dobro, da se ustavimo in pogledamo, kaj se znotraj nas dogaja.
Kaj je strah pred zapuščenostjo?
Pri strahu pred zapustitvijo gre za intenziven občutek ogroženosti ob misli, da bi ostali sami. Pogosto vključuje prepričanje, da bližina ne more trajati in da se lahko pomembni odnosi nenadoma prekinejo.
Med potrebo po bližini na eni in globokim strahom pred zapustitvijo na drugi strani, se lahko razvije notranji konflikt, ki se izraža v:
- občutku, da ne potrebujemo nikogar, v ozadju pa se nahaja strah pred samoto,
- težavah pri toleriranju čustvene distance, ki navadno strah pred zapustitvijo le krepi,
- močni potrebi po bližini in stalni potrditvi, da nas oseba ne bo zapustila.
Izvori strahu pred zapuščanjem
Strah pred zapuščanjem se pogosto razvije, če so bili odnosi s primarnimi skrbniki nepredvidljivi. Pomemben razvojni vidik pri tem je tudi razvoj t.i. občutka konstante objekta. Gre za zmožnost, da drugo osebo doživljamo kot čustveno prisotno in podporno tudi takrat, ko ni ob nas. Če se ta občutek ne razvije dovolj dobro, lahko že majhna razdalja v odnosu sproži močno stisko. Pomanjkanje konstante se kaže v:
- težavah v toleriranju (tudi kratkotrajne) čustvene ali fizične razdalje,
- doživljanju konflikta kot konec odnosa,
- hitrih spremembah v načinu doživljanja drugih,
- močni potrebi po stalni potrditvi.
Kako se strah pred zapuščanjem kaže?
- Čustva:
- intenzivna tesnoba, ko imamo občutek, da se pomembna oseba v odnosu oddaljuje,
- občutki praznine ali osamljenosti,
- preplavljenost z intenzivnimi čustvi,
- vprašanja glede lastne identitete, če druge osebe ne bo več ob nas.
- Misli:
- interpretiranje nevtralnih situacij kot znak zavrnitve,
- dvom v lastno vrednost v odnosih,
- misel: »Če se ne oglasi na telefon, osebe ni, ko jo potrebujem«,
- misel: »Če pokažem svoj pravi jaz, me bo zapustil/a«,
- misel: »Potrebuje čas zase, kar pomeni, da se me je naveličal/a«.
- Vedenje:
- pogosto preverjanje bližine (sporočila, klici),
- pretirano prilagajanje drugim,
- težave pri postavljanju meja,
- nihanje med potrebo po bližini in umikom v izolacijo.
Pomen psihoanalitične psihoterapije
Psihoanalitična psihoterapija omogoča prostor, kjer skupaj raziskujemo izkušnje, ki so strah pred zapustitvijo oblikovale. Stabilnost terapevtskega okvira in odnosa predstavlja dragoceno priložnost za pridobivanje izkušnje, da bližina ne pomeni nujno nevarnosti zapustitve, ampak je lahko dovolj varna.
Skozi proces se poleg tega postopoma razvija tudi večja sposobnost prenašanja (fizične in čustvene) razdalje, konfliktov in drugih negotovosti, ne da bi ti prehitro sprožili občutek, da bomo ostali sami.
Viri
Chicago Psychoanalytic Institute. (n.d.). Understanding the need–fear dilemma: Essential guide to recovery and growth. https://chicagoanalysis.org/blog/psychoanalytic-principles/need-fear-dilemma/
Eggshell Therapy. (n.d.). Fear of abandonment, object constancy, and BPD. https://eggshelltherapy.com/fear-of-abandonment-object-constancy-and-bpd/
Kumar, S. (2023). A psychoanalytic perspective on abandonment issues: A case study. Academia.edu. https://www.academia.edu/106069052/A_Psychoanalytic_Perspective_on_Abandonment_Issues_A_Case_Study
Qualia Psychology. (n.d.). The abandonment schema in relationships. ://qualiapsychology.com.au/abandonment-schema-relationships/