Kako poskrbeti za svoje potrebe

Zamislimo si naslednje situacije:

»Zgodilo se je nekaj, kar me je res pretreslo. Potrebovala bi pogovor s prijateljico, ampak je nočem obremenjevati.«

»Slabo sem spal. Potrebujem počitek, vendar nimam časa, ker moram nujno končati nekaj za službo.«

»Danes sem se želela z nekom pogovoriti o svojih občutkih, vendar moj prijatelj ni bil takoj dosegljiv. Razočarana sem in jezna. Zamerim mu. Občutek imam, da ni nikogar, ki bi me razumel.«

Iz opisanih primerov vidimo, da lahko prepoznamo kaj potrebujemo, težava pa morda nastane, ko je svoje potrebe potrebno izraziti in poskrbeti, da jih na ustrezen način zadovoljimo. Kako si lahko pri tem pomagamo?

Kaj vpliva na zmožnost izražanja in zadovoljevanja potreb?

1. Neupoštevanje potreb: Če smo navajeni, da svojih potrebe ne jemljemo resno, jih s časom niti ne prepoznamo kot pomembne
2. Socializacija: Skozi proces socializacije se otrok uči, kako potrebe izraziti in zadovoljiti na socialno sprejemljiv način.
3. Frustracijska toleranca: Približno med 2. in 4. letom preko postavljenih meja otrok spoznava, da je včasih treba počakati in potrebe zadovoljiti kasneje. Če so otrokove potrebe zadovoljene takoj, lahko frustracijska toleranca ostane nizka. To pomeni, da bo oseba v odraslosti težko prenašala dejstvo, da njegove potrebe ne morejo biti zadovoljene takoj, kar lahko povzroči nezadovoljstvo in težave v odnosih. Nasprotno pa previsoka frustracijska toleranca, ki se razvije, ker potrebe niso bile pravočasno zadovoljene, vodi v občutek, da moramo vedno »potrpeti«. Takrat posameznik morda ne poskrbi za svoje potrebe ali jih celo potlači, saj verjame, da tako ali tako ne bodo zadovoljene.
4. Sociokulturno okolje: V nekaterih kulturah je na primer delavnost cenjena vrednota, zato je oseba, ki kljub utrujenosti prihaja na delo, videna kot požrtvovalna. Po drugi strani pa je v kulturah, ki cenijo sodelovanje in povezanost, potreba po pomoči drugih dojeta kot naraven in pričakovan del sobivanja.
5. Strah pred zavrnitvijo: Včasih svojih potreb ne izrazimo, ker nas skrbi, da nas druga oseba ne bi razumela in našo potrebo ali nas kot osebo zavrnila.
6. Sram in krivda: Če imamo izkušnjo, da naše potrebe niso pomembne, in smo skozi čas začeli zadovoljevati potrebe drugih, se lahko ob svojih potrebah počutimo sebične.
7. Odvisnost od drugih: Nekatere potrebe lahko zadovoljimo le s pomočjo drugih. To dejstvo odraža soodvisnost, vendar ga lahko doživljamo kot neželeno odvisnost, saj verjamemo, da bi morali biti samozadostni.

Kako se težave z izražanjem in zadovoljevanjem potreb izražajo?

 Izzivi z izražanjem in zadovoljevanjem potreb se med drugim kažejo v:

• nizki samopodobi,
• težavah z vzpostavljanjem, ohranjanjem svojih mej in spoštovanjem mej drugih,
• prenizki ali previsoki frustracijski toleranci,
• neodločnosti,
• nezaupanju do sebe in drugih,
• pretiranem zadovoljevanju potreb drugih.

Kako se lahko naučim izražati in zadovoljiti svoje potrebe?

1. Prepoznavanje potreb

Bodimo pozorni na svoje občutke, misli in telesne zaznave. Pri tem si lahko pomagamo z vprašanji za samorefleksijo (več o tem v prejšnjem članku).

2. Sprejemanje potreb:

Ko ugotovimo, kaj potrebujemo, je pomembno, da to sprejmemo. Ko sprejmemo, da so naše potrebe pomembne, jih bomo lažje jasno izrazili.

3. Samorefleksija:

o          Kakšne so moje izkušnje s situacijami, ko povem, kaj potrebujem, in kako se takrat počutim?

o          Na kakšen način običajno izražam svoje potrebe?

o          Kako se počutim, ko jasno izrazim svoje potrebe in so te upoštevane?

o          Kako se odzovem, ko druga oseba mojih potreb ne upošteva?

o          Kako se odzovem, ko se moje potrebe in potrebe drugih razlikujejo?

o          Kako razlikujem med potrebami, željami in pričakovanji?

4. Jasno izražanje

Svoje potrebe skušajmo izraziti jasno, spoštljivo in v prvi osebi. Pazimo, da pri tem nismo kritični.

5. Odprtost

Bodimo odprti za odziv druge osebe. Tudi če nekdo našo potrebo zavrne, se zavedajmo, da s tem ne zavrača nas kot osebe. Z odprtostjo ponudimo prostor, kjer tudi drugi lahko izrazijo svoje potrebe, kar olajša doseganje kompromisov.

Kljub ranljivosti, ki jo lahko občutimo, ko svoje potrebe izrazimo, skrb zase prispeva k višji samopodobi, jasnejšemu postavljanju mej in dovolj dobremu odnosu s sabo in drugimi.