Delovni čas: Od ponedeljka do petka
Telefon: +386 31 715 927
E-mail: info@psihoterapija-pupaher.si

ZAKAJ SE NAM V ODNOSIH PONAVLJAJO PODOBNI VZORCI?

14 novembra, 2026 admin Ni komentarjev

ZAKAJ SE NAM V ODNOSIH PONAVLJAJO PODOBNI VZORCI?

Morda smo že kdaj opazili, da se nam v različnih odnosih ali situacijah pojavljajo podobne misli ali občutki. Včasih težko prosimo za pomoč, ker nas je strah zavrnitve. Ali pa ne povemo, da se z nečim ne strinjamo, ker nas skrbi, da bi razhajanje v mnenjih  lahko ogrozilo odnos. Čeprav so nam takšne situacije neprijetne, se zdi, kot da je v njih nekaj poznanega.

Ponavljajoči odnosni vzorci

Določeni načini doživljanja in odzivanja v odnosih se lahko ponavljajo tudi takrat, ko nam povzročajo stisko. V psihoanalizi takšno ponavljanje razlagamo s pojmom kompulzija ponavljanja. To pomeni, da lahko v trenutnih odnosih ponovno doživljamo občutke ali pričakujemo odzive, ki so nam poznani iz preteklih pomembnih odnosov, čeprav se tega morda niti ne zavedamo.

Kako pretekle izkušnje vplivajo na naše odnose?

Pri razumevanju odnosnih vzorcev nam lahko pomaga psihoanalitična teorija objektnih odnosov. Skozi zgodnje odnose postopoma oblikujemo notranje predstave o sebi in drugih ter o tem, kaj se v odnosih z drugimi dogaja. Pri tem ne gre za kopijo preteklih odnosov, temveč predstave, ki so povezane tudi s tem, kako smo odnose doživljali in kakšen pomen smo svojim izkušnjam pripisali.

Naše predstave o sebi in drugih lahko vplivajo na:

•            pričakovanja do drugih,

•razumevanje odzivov drugih,

•občutke, ki jih ob drugih doživljamo,

•naše odzive na druge.

Če smo na primer v pomembnih odnosih večkrat doživeli, da se je druga oseba oddaljila, ko smo jo potrebovali, lahko tudi v sedanjih odnosih pričakujemo, da bomo ostali sami.

Kaj pa, ko od drugih dobimo drugačno izkušnjo od tiste, ki smo je navajeni?

Ko se druga oseba odzove drugače, kot smo navajeni, lahko ob tem občutimo olajšanje. Nekdo, ki je do sedaj v odnosih pogosto s svojo stisko ostal sam, lahko ob zanesljivi prisotnosti in podpori drugega postopoma začne zaupati, da se na druge lahko zanese. Na drugi strani, pa je lahko takšna izkušnja sprva tuja. Predstavljajmo si prijateljici Ano in Laro. Ana je v preteklih odnosih večkrat doživela, da so se pomembne osebe v odnosu z njo oddaljile, ko jih je potrebovala. Zato jo je tudi v odnosu z Laro pogosto strah, da bo ostala sama. Čeprav ji Lara pove, da ji je njuno prijateljstvo pomembno, Ana težko verjame, da bo tako tudi ostalo. Kadar se nekaj dni redkeje slišita, začne razmišljati, ali se je Lara njunega odnosa morda naveličala. Zaradi vse večje skrbi , Ana Laro večkrat vpraša, ali je med njima vse v redu in ali sta še vedno prijateljici. Lara ji sprva zagotavlja, da se ni nič spremenilo. Ker pa Ano še naprej skrbi, Lara ob ponavljajočih se vprašanjih postane negotova, kaj lahko še stori. Nenehno zagotavljanje jo začne utrujati, zaradi česar se v odnosu z Ano nekoliko umakne. Ana pa Larino potrebo po umiku razume kot potrditev svojega strahu, da se Lara oddaljuje, zato se njena stiska še poveča. Primer kaže, da lahko kljub drugačni izkušnji v odnosu ponovno doživljamo občutke in pričakovanja, ki so nam poznani iz preteklosti. To pa ne pomeni, da si je Ana Larin umik zavestno želela ali je zanj odgovorna. Vidimo pa, kako lahko naši nezavedni načini doživljanja in odzivanja vplivajo na odnos tudi takrat, ko od drugega dobimo bližino in podporo, ki si ju želimo, vendar je to za nas nova izkušnja, ki jo moramo še ponotranjiti, da nam postane bolj domača.

Kako lahko odnosne vzorce raziskujemo v psihoterapiji?

V psihoanalitični psihoterapiji skupaj raziskujemo vzorce, ki se v klientovem življenju ponavljajo, kaj ob tem doživlja in kako si jih razlaga. Ponavljajoči se vzorci pa se lahko pojavijo tudi v odnosu s psihoterapevtom. Klient lahko na primer težko pove, da se z nečim ne strinja, ker ga skrbi, da bi ga psihoterapevt morda zavrnil. Ko o tem spregovori, lahko skupaj raziskujemo, kaj ob nestrinjanju doživlja, kakšen odziv pričakuje in s čim se ti občutki povezujejo. Takšne situacije so za sam proces zelo dragocene, saj dajo priložnost, da jih v varnem in zaupnem okolju raziščemo in razrešimo.

Vprašanja za samorefleksijo

•Kateri občutki se mi v odnosih z drugimi ponavljajo?

•Kako v odnosih običajno izrazim svoje potrebe in želje?

•Kako se doživljam, ko se druga oseba ne odzove tako, kot sem pričakoval/a?

•Kako se odzovem, ko sem v odnosu razočaran/a?

•Kaj mi pomaga, da se v odnosu počutim dovolj varno, da povem, kaj doživljam?

Viri

•Benedik, E. (2014). Osebnost med zdravjem in boleznijo: Psihološko razumevanje, ocenjevanje in zdravljenje motenj osebnosti (2. dopolnjena izdaja). Samozaložba.

•Brezovar, S. (2019). Osebnostne motnje v teoriji in praksi. UMco.

•Lingiardi, V. in McWilliams, N. (ur.). (2017). Psychodynamic Diagnostic Manual: PDM-2 (2. izdaja). The Guilford Press.

•McWilliams, N. (2011). Psychoanalytic Diagnosis: Understanding Personality Structure in the Clinical Process (2. izdaja). The Guilford Press.